KDAJ SE POJAVLJA ŽENSKA PLEŠAVOST?

Ob besedi plešavost (strokovni izraz zanjo je alopecija) večina ljudi verjetno najprej pomisli na moškega srednjih let s kolobarjem sijajne pleše na temenu. Že res, da je plešavost bolezen, ki pogosteje prizadane moške kot ženske, vendar tudi predstavnice nežnejšega spola nanjo nikakor niso imune – za njo naj bi trpelo kar od 25 do 40 odstotkov žensk, med njimi največ starostnic.

Kdaj in zakaj pa sploh prihaja do izgube las pri ženskah? Vzrokov za to je precej, pojavijo pa se lahko v kateremkoli življenjskem obdobju. Povzročijo lahko lokalno ali univerzalno plešavost. Odvisni so od posameznika in pa od spola; ženska in moška plešavost namreč nista enaki, četudi imata velikokrat podoben ali celo isti izvor. Kljub temu lahko na prvo mesto kot razlog za zmanjšano število las pri obeh spolih postavimo delovanje moških spolnih hormonov androgenov.

Androgene kljub njihovemu poimenovanju najdemo v telesih predstavnikov obeh spolov. Najbolj znan androgen je testosteron.

Androgeni so pri fantih odgovorni za razvoj sekundarnih spolnih znakov, pri dekletih pa za začetek pubertete, poleg tega pa imajo pri ženskah še veliko drugih nalog – najpomembnejša je vsekakor njihovo pretvarjanje v hormone estrogene, poleg tega pa naj bi tudi uravnavali delovanje mnogih notranjih organov.

Moških spolnih hormonov v ženskih telesih ni veliko, se pa pogosto zgodi, da je njihova količina malo prevelika ali premajhna, kar lahko bolnicam povzroča nemalo težav – pri premajhnih količinah utrujenost, zmanjšano samozavest, nizek libido ali pa večjo občutljivost na bolezni kosti, pri previsokih pa mozoljavost, hirsutizem (prevelika rast telesnih dlak), PCOS (sindrom policističnih jajčnikov) in s tem povezane težave, pa tudi plešavost. Ta se običajno začne v poznih najstniških letih, ni pa nujno takoj opazna, saj se ženskam za razliko od moških lasje tanjšajo in ne nujno izpadejo. To traja po navadi do menopavze, takrat pa dostikrat postane plešavost bolj izrazita.

Ni pa za izgubo las nujno odgovorna povečana količina androgenov – prav tako je to lahko posledica prevelike občutljivosti nanje občutljivih receptorjev, kar pa se v praksi odraža popolnoma enako.

Čeprav je delovanje moških spolnih hormonov najpogostejši vzrok plešavosti pri ženskah, pa seveda ni edini. Obstaja jih še veliko več, razdelimo pa jih lahko med okoljske in notranje. Med prve štejemo tiste, na katere lahko bolj ali manj sami vplivamo in jih nadzorujemo, kot so stres, nenadna drastična izguba teže, zdravila, kajenje, prekomerna 'skrb' za lase... medtem ko pod druge spadajo na primer težave v delovanju ščitnice, nosečnost, pomanjkanje železa, razne bolezni, staranje, dedni dejavniki, in še bi lahko naštevali. Na notranje dejavnike nimamo vpliva.

Večina naštetih zunanjih dejavnikov, npr: stres ali kajenje, se nam verjetno ne zdi pretirano grozečih, pa vendar imajo na naše telo veliko negativnih učinkov, tudi prekomerno izpadanje las. To se pojavi nekaj tednov po izpostavljenosti stresni situaciji, v roku dveh mesecev lahko lasje celo popolnoma izpadejo, vendar kasneje zrastejo nazaj – prej ali pa precej pozneje. V vseh teh primerih je stanje plešavosti začasno, lasje pa se po prenehanju delovanja škodljivih snovi ponavadi v celoti ali delno obnovijo. To velja tudi za lase, poškodovane zaradi pretirane uporabe preveč agresivnih šamponov, prevročega zraka pri sušenju ali preveč 'umetnih' barv za lase.

Za razliko od zunanjih dejavnikov lahko notranji lase uničijo za stalno oz. se lasje pri le-teh obnavljajo počasneje, prizadanejo pa ponavadi žensko populacijo v srednjih ali starejših letih. Taki sta na primer nosečnost – pri tej se izguba las po navadi pojavi po rojstvu in traja, dokler se porušeno hormonsko ravnovesje ne vzpostavi ponovno; in staranje. Bolezni se lahko pojavijo tako pri mladih dekletih kot pri mamicah ali babicah; to sta luskavica ali pa lupus, pa še veliko drugih je odgovornih za začasno ali stalno plešavost. Najresnejša bolezen je zagotovo alopecia universalis, pri kateri bolnik ostane brez vsake dlake na telesu, poznamo pa tudi njeni milejši obliki alopecia areata in alopecia totalis, kjer izpadejo lasje na majhnem do velikem področju oz. po celotni glavi. Alopecija kot bolezen je le delno ozdravljiva. Pojavlja se tako pri moških in ženskah kot tudi pri otrocih. Potem pa so tu še dedni dejavniki. Ima vaša mama tanke in razredčene lase? Ima babica na glavi območja brez las? Če je tako, potem imate enkratno gensko izhodišče za razvoj plešavosti, kjer pa na žalost še taka preventiva ne bo pomagala.

Seveda obstaja za plešavost še veliko več vzrokov, nekateri pojasnjeni, drugi ne, na nekatere lahko vplivamo, na druge spet ne. Gotovo pa je, da stresno življenje in ostali zunanji dejavniki lase uničujejo ter jih posledično tanjšajo in redčijo, kar lahko privede do njihove začasne ali dokončne izgube. Zato se je tem dejavnikom najbolje v celoti izogniti, na trgu pa obstaja veliko kakovostnih izdelkov, ki lase negujejo, ne da bi jih poškodovali, že razredčenim in tankim lasem pa povrnejo vsaj del volumna in leska.